F.A.Q.

1. Zasledila sem podatek, da vsako leto v Evropi preprodajo okoli 200.000 ljudi, večinoma deklet in žensk, ki jih prisilijo v prostitucijo. Kakšna je statistika v Sloveniji?

Statistika je zelo nizka, ker je pač statistika. Tudi teh 200.000 je po naši oceni precej podcenjena številka (vsaj ena, če ne kar 2 ničli zraven). Morate vedeti, da je recimo samo v Italiji neuradno več kot 2 mio prodanih mladoletnikov (podatek iz leta 2007). Statistika vedno zajame samo vrh ledene gore, ker smo akterji na tem področju precej neuspešni pri zaznavanju realnega stanja.

Več lahko preberete na: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/trgovina/trgovina_Porocilo_MDS_2008.pdf
in
http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/porociloMDS2007.pdf


Težko je podati enoznačen odgovor – število primerov NVO-jev je različno od števila primerov, ki jih obravnavajo organi pregona, število obsodb pa je itak zgodba zase.

2. Je Slovenija tudi izvor trgovine z ljudmi ali ta le samo poteka preko naše države? Kaj pravi statistika? Je Slovenija tudi končna destinacija žrtev?

Slovenija vsekakor nastopa tako v funkciji države izvora kot tudi v funkciji države ciljne destinacje. Zaradi svoje geografske lege pa t.i. "trgovske poti" potekajo tudi preko Slovenije.

Konec koncev nekakšne ocene kažejo, da je samo prisilnih prostitutk ca. 300, če pa pogledamo še ostale rizične poklice, je zadeva bistveno širša. Za primer - v letu 2007 je bilo mesečno povprečje prijavljenih gradbenih delavcev ca. 30.000 - verjetno vsi niso bili žrtve trgovine z ljudmi, nek delež pa zagotovo. Se pa v Sloveniji do sedaj še nihče ni spustil v temeljitejšo raziskavo tega področja, sami pa zaradi zelo omejenih finančnih sredstev tega tudi ne zmoremo, zato boljših ocen ne moremo dati.

Vendar ja, Slovenija je nedvomno država izvora, ciljne destinacije in tranzita in številke niso nizke. Že iz zgoraj navedenih podatkov lahko sklepamo, da je vsaj nekaj promilov (morda celo procentov) vseh oseb, ki živijo na ozemlju RS (legalno, ilegalno), ujetih v kremplje trgovine z ljudmi (20.000 je le 1% prebivalstva RS).

3. Kako preprodajalci pravzaprav iščejo svoje žrtve?

Na različne načine – laži, preslepitve, zavajanja, goljufije, ugrabitve. Odvisno tudi od namena izkoriščanja.

Pri prodaji organov se pogosto dogaja, da osebo kar ugrabijo, omamijo in operirajo. Spet za prisilno prostitucijo pa združbe uporabljajo ti. "loverboye", ki punce čustveno namamijo ter zapeljejo, na koncu pa prodajo ostalim členom kriminalne združbe.

Veliko je novačenja po spletnih klepetalnicah. Tu so predvsem na udaru otroci, ki so za razliko od starejših generacij zelo vešči uporabe sodobne tehnologije – staršem je tako težje nadzirati njihove spletne aktivnosti. Je pa tu postopek novačenja podoben kot v prejšnjem primeru: navezava stika z žrtvijo, leporečenje, seveda lažna predstavitev (splet!), spoznavanje, morda celo koketiranje ter na koncu povabilo na srečanje.

Lahko se pa zgodi, da recimo neka oseba dobi kar neposredno ponudbo od kriminalcev oz. trgovcev. Problem nastane, ko ta oseba pristane, ker zaradi ekonomske situacije ali drugih razlogov nima drugih možnosti. Ko pa začne delati (recimo se prostituirati), se pogoji dela spremenijo: plača je bistveno manjša od dogovorjene ali je sploh ni, omejitev svobode gibanja in komunikacije z zunanjim svetom, nastanitev ni normalno bivališče, temveč klet, bunker, kontejner...

Skriti namen? (ocenite sami)

...Študentki ali zaposleni punci odstopim opremljeno enosobno stanovanje. Ker sem pogosto v tujini bi želel, v stanovanju resno punco, ki bi bila pripravljena stanovanje vsake toliko očistit in opravit kakšno uslugo (protiusluga za najemnino). Ostalih stroškov z bivanjem punca ne bi imela.... (povzeto iz resničnega oglasa v javno dostopnem slovenskem oglasniku)