|
 |
Oskrba
 |
 |
| Ciljna skupina: |
Žrtve trgovine z ljudmi . |
| Namen: |
Nudenje konkretnih, brezplačnih oblik pomoči žrtvam trgovine z ljudmi, tako tujkam/cem, ki so v Sloveniji izpostavljene/i prisilnemu spolnemu in drugemu izkoriščanju, kot tudi slovenskim državljankam/nom, ki so žrtve v sami državi ali pa v tujini. |
| Kako: |
Svetovanje po svetovalni telefonski liniji, psihosocialna pomoč, pomoč pri umiku žrtev iz ogrožajoče situacije (nočni lokali, stanovanja,gradbišča….), krizne namestitve, namestitve v varni prostor, pomoč pri vzpostavljanju stikov z varnostnimi organi in organi pregona (spremljanje pri podaji ovadbe na policiji, pričanje pred sodiščem), pomoč pri organizaciji povratka žrtev v državo izvora, če to želijo in napotitev žrtev na sorodno organizacijo v državi izvora. |
 |
| Obdobje izvajanja: |
Celo leto. |
| Kraj izvajanja: |
Slovenija |
 |
| Leto pričetka izvajanja: |
2001 |
|
|
 |
 |
 |
Žrtve trgovine z ljudmi so v situaciji ujetništva izpostavljene različnim oblikam nasilja, ki postane sestavni del njihovega življenja. Kritični življenjski dogodki korenito spremenijo njihovo socialno, družinsko, telesno in psihično življenje. Njihove posledice so pogosto videne in občutne še dneve, mesece ali leta zatem. Iz travmatskih in kaotičnih izkušenj, ki jih prej ni bilo mogoče izraziti v besedah, s pripovedovanjem v procesu pomoči prvič nastanejo strukturirane zgodbe v katerih slišimo dva dela: v prvem se to, kar se je zgodilo, ureja z besedami, v drugem pa prizadeta oseba sporoča strah, grozo, ponižanje in nemoč, ki jo občuti.
Med dolgotrajnimi posledicami travmatskih dogodkov, kot je izkušnja trgovine z ljudmi, je najpogostejša post-travmatska stresna motnja. Tvorijo jo različni znaki, ki niso vselej vsi prisotni. Eni so lahko manj izraženi, drugi bolj. Značilno je, da oseba tudi po tem, ko se nahaja v varnem okolju občuti hud strah, tesnobo, telesno vznemirjenost in druge intenzivne čustveno pogojene reakcije. Travmatski dogodek podoživlja v mislih, sanjah in predstavah. Podoživljanje se pojavi ob zvokih, podobah, vonju, v podobnih okoliščinah in ob drugih dražljajih, ki spominjajo na grozljivo izkušnjo. Lahko se pojavi splošna otopelost v odzivanju, glavoboli, motnje spanja, koncentracije in druge motnje, zaradi katerih je intelektualno delo otežkočeno.
S pripovedovanjem o izkušnji se trpljenje in strah priznavata in delita. Osamljenost ter občutek izključenosti pri žrtvah počasi izginjata, ker so drugi ljudje obveščeni o dogodku. Pri mnogih travmah je to pogoj, da se travmatizacija lahko konča.
Pogovor z žrtvami pomeni srečanje z ljudmi, ki imajo različne osebne zgodovine, izkušnje in kompetence, ki tudi že soustvarjajo svojo udeleženost v rešitvi. V procesu pomoči vedno znova nagovarjamo njihovo upanje in sanje. Pomembna je izkušnja spoštovanja in osebnega dostojanstva, ki jo lahko pridobijo le v odnosu z drugimi. V procesu pomoči spoštujemo načelo zaupnosti, saj potrebujemo pogumne sogovornike, ki so pripravljeni povedati, kaj mislijo in doživljajo. Projekti pomoči, ki jih društvo Ključ ponuja so izvirni, ker se vsakokrat na novo oblikujejo za vsako uporabnico in uporabnika posebej. So soustvarjeni z njimi in zanje. Potrebno se je odzvati na posebnosti, drugačnosti in ustvariti nove možnosti tam, kjer zgolj znotraj običajnega in znanega, rešitve ni mogoče najti.
Kot nadgradnjo programa Oskrba izvaja društvo Ključ tudi program (Re)integracija žrtev trgovine z ljudmi. Nekatere žrtve TzL se namreč zaradi prestanega nasilja in izraženih groženj s strani trgovcev z ljudmi ne morejo in ne želijo vrniti v državo izvora. Želimo jim omogočiti življenje brez nasilja in kršenja človekovih pravic.
|