Članki in raziskave
V rubriki Članki in raziskave so (bodo) tedensko objavljeni povzetki in prevodi pomembnih strokovnih prispevkov – člankov, raziskav, tako tujih kot slovenskih avtorjev in avtoric.
Stališče nevladnih organizacij o prostituciji. KLIK
Darren Geist: Prazne obljube Amnesty International: Dekriminalizacija, ženske v prostituciji in trgovanje z ljudmi z namenom spolnega izkoriščanja. KLIK
Prostitucija ni enako kot trgovanje z ljudmi z namenom spolnega izkoriščanja, vendar gre vseeno za nepravično obliko izkoriščanja. Veliko je situacij, ko ljudje »pristanejo« v zlorabe, in naloga držav je, da določene »privolitve« v zlorabe preprečijo, saj gre za škodljive aktivnosti (na primer pitje in vožnja, zloraba drog ipd.). Ljudje bi lahko, zaradi revščine, na primer pristali tudi v prodajo organov, za kar recimo že obstaja črni trg v številnih državah. Veliko obupanih žensk pa že danes pristaja v prostitucijo, tudi v nasilne spolne prakse, saj ne čutijo, da imajo izbiro.
Skoraj vse študije nakazujejo, da je prostitucija izjemno nasilna in nevarna. V eni od raziskav med 854 ženskami v prostituciji v 9 državah so ugotovili, da jih je bilo kar 63 % posiljenih s strani strank ali zvodnikov, 71 % pa jih je doživelo fizično nasilje.
Kot posledica pogostega spolnega in fizičnega nasilja osebe doživljajo posttravmatsko stresno motnjo in disociacijo. V raziskavi, ki je trajala 30 let, so v ZDA analizirali življenje 2000 žensk v prostituciji in ugotovili, da so najpogostejši vzroki smrti umori, samomori, problemi z zasvojenostjo z drogami ali alkoholom, HIV. Smrtnost žensk v prostituciji je bila 200-krat višja kot smrtnost med drugo populacijo. 65 % jih je resno poskusilo storiti samomor, 38 % več kot enkrat.
Ravno tako ne drži, da so določene oblike prostitucije varnejše od drugih, na primer delo v bordelih ali »erotičnih masažnih salonih«; v raziskavi iz San Francisca se je izkazalo, da je 62 % zaposlenih v erotičnih masažnih salonih doživelo fizično nasilje, v Novi Zelandiji pa nekateri bordeli prepovedujejo blazine v sobah, da bi preprečili, da bi stranke z njimi zadušile ženske v prostituciji. Nekatere ženske so povedale tudi, da se v bordelih počutijo celo manj varno, saj imajo občutek izolacije, hkrati pa je strankam zagotovljena večja anonimnost, kar lahko pomeni tudi, da imajo manj zadržkov.
Ravno zaradi nasilja, doživljanja posilstev ter različnih nivojev ranljivosti želi velika večina žensk iz prostitucije izstopiti (po Farleyevi raziskavi celo 89 %).
Janice G. Raymond: Rasna pravica in dekriminalizacija prostitucije: Ni zaščite za temnopolte ženske. KLIK
Glavno vprašanje ostaja, zakaj bi dekriminalizirali grozljiv sistem, ki dovoljuje zlorabo najranljivejših. Zagovorniki trdijo, da dekriminalizacija blaži škodo, ki jo doživljajo ženske v prostituciji. Vendar blažitev škode le-te še ne odpravi. Ponuja samo »rešitve«, ki ženskam omogočajo, da ostajajo v prostituciji brez izhoda. To ne pomeni, da so ukrepi za ublažitev škode nesmiselni, vendar pa morajo ukrepi omogočiti osebam v prostituciji pogled v prihodnost.
Glavni cilj mora biti odprava škode. Če razložimo na primeru: Ne želimo samo zmanjšati števila okužb in smrti zaradi COVID-19 ter boljše poskrbeti za bolne, ampak tudi odpraviti dejavnike, ki bolezen povzročajo in razviti cepivo, da virus dokončno izgine.
V predlogih za dekriminalizacijo ni predlogov za pomoč žrtvam, da zapustijo izkoriščajočo in nevarno industrijo ter dobijo možnosti za opolnomočenje. Prostitucije ni možno izkoreniniti, če hkrati obstaja prepričanje, da gre za spolno delo, ki poveličuje zvodnike in stranke. Dekriminalizacija spolne industrije ni rešitev. Lahko dekriminaliziramo ženske, ne pa industrije, ki jih izkorišča.
Debra K. Boyer: Prostitucija v času pandemije: Izsledki kažejo potrebo po nordijskem modelu. KLIK.
Vpliv COVID-19 na spolno izkoriščene osebe ponuja priložnost za rabo nordijskega modela ureditve prostitucije. Čeprav so ženske v prostituciji podvržene nasilju ter pogosto nimajo dostopa do storitev pomoči in podpore, so redko videne kot ranljiva skupina v času pandemije. Izsledki intervjujev socialnih služb iz Seattla kažejo, da ženske doživljajo več fizičnega in spolnega nasilja s strani strank, ženske, ki pa so iz prostitucije izstopile, čutijo, da sta njihova stabilnost in varnost v nevarnosti. Zagovorniki nordijskega modela trdijo, da bi lahko strukturne neenakosti in razlike rešili z dostopom do osnovnih storitev podpore in pomoči ter strukturnimi spremembami.
Podatki iz prvega vala pandemije so bili polni upanja in kazali na to, da se bo spolno industrija zrušila. Poročila kažejo, da se je zmanjšalo povpraševanje in tudi trgovanje z ljudmi z namenom spolnega izkoriščanja po svetu. V Ameriki se je zaprlo 7000 bordelov, podatki so kazali tudi na 60 do 80-odstotno zmanjšanje spletne prostitucije. To dogajanje bi moralo negativno vplivati na spolno industrijo, a prostitucija se je zelo hitro prilagodila novim razmeram z vse bolj škodljivimi taktikami za ženske.
Zaradi zmanjšanja stikov v živo, spolna industrija ves čas išče načine, kako priti v stik s strankami in njihovim denarjem. Spletno novačenje se je trikrat povečalo, povečal se je fokus na otroke in mladostnike, ki zaradi šole preživijo vedno več časa na spletu. Ženske so siljene v spletno pornografijo in v »dostavo na dom«. V ameriških medijih so zasledili članek o novačenju zaposlenih v McDonaldsu za spletno prostitucijo in pornografijo. Grozno je dejstvo, da je na voljo vedno več pornografskih posnetkov, ki vključujejo posilstva, za katere uporabniki plačujejo.
Na spletnih portalih, kjer oglašujejo prostitucijo, si stranke izmenjujejo informacije, kako ostati v stiku z ženskami v času pandemije in pišejo, da obstajajo nelegalna masažna podjetja, ki naj bi bila zaprta. Moški, ki naj bil delal v zdravstvu, poroča, da se je srečeval le z eno določeno žensko. Stranke izkoriščajo povečano ranljivost žensk z vedno več zahtevami po nevarnih spolnih praksah, plačujejo manj denarja brezdomnim ženskam oz. tistim, ki jim brezdomnost grozi. Stranke so dominantne in degradirajo ženske.
Spolna industrija, ki je nadzorovana s strani moških, tekmuje za medijski prostor in uporablja ženske, da govorijo o pomanjkanju in izgubi strank zaradi virusa. Prav tako želijo na ta način doseči popolno dekriminalizacijo prostitucije v imenu revnih žensk, ki potrebujejo denar.
Skupine za legalizacijo/dekriminalizacijo prostitucije lahko govorijo, da jih zanima varnost žensk, ampak v resnici so abolicionisti tisti, ki se trudijo odpraviti sistemske neenakosti, ki ogrožajo ženske in poslabšujejo njihov položaj v času epidemije. Morebitne finančne izgube spolne industrije so pridobitev na strani abolicionistov in zgodovinski trenutek za zagovarjanje strukturnih sprememb za izkoreninjenje vseh oblik trgovanja z ljudmi z namenom spolnega izkoriščanja. Zdaj je čas, da se okrepijo argumenti za nordijski model ureditve prostitucije in da se omogoči ženskam v prostituciji in pornografiji dostop do storitev in varnosti.
Joan A. Reid: Učinek zlorabe v otroštvu na razvoj s travmo povezanega sramu v odraslosti. KLIK.
Raziskave dosledno povezujejo sram, povezan s travmo, pri žrtvah spolne zlorabe v otroštvu s spolno reviktimizacijo, za zdravje tveganimi vedenji in slabšim odzivom na zdravljenje duševnih težav. Vendar nekatera vprašanja ostajajo odprta glede učinkov zlorabe v otroštvu na sram, povezan s travmo, vključno s tem, katere značilnosti zlorabe prispevajo k sramu v odraslosti. V raziskavi je sodelovalo 174 žensk, preučevali pa so, ali nekatere značilnosti spolne zlorabe (povzročitelj je družinski član, uporaba sile, penetracija), ponovitev spolne zlorabe v mladostništvu, fizična zloraba v otroštvu, zanemarjenje v otroštvu in komercialno spolno izkoriščanje otrok (za namen prostitucije) učinkujejo na raven psihoseksualnega sramu, povezanega s travmo, v odraslosti. Analiza je razkrila, da preiskovane značilnosti spolne zlorabe niso imele pomembnega učinka na raven sramu, med tem ko so imele visok in pomemben učinek na višjo raven sramu vse ostale značilnosti zlorab (ponovitev spolne zlorabe, fizična zloraba, zanemarjenje, izkoriščanje za prostitucijo). Te ugotovitve poudarjajo pomen obravnave in naslavljanja sramu, povezanega s travmo, pri zdravljenju oseb, ki so v otroštvu doživljali zlorabe.
Silke Gahleitner, Katharina Gerlich, Roschan Heiler, Heidemarie Hinterwallner, Mascha Körner, Josef Pfaffenlehner in Yvette Völschow: Stik in podpora ženskam z izkušnjo trgovanja z ljudmi v Avstriji in Nemčiji: Usposabljanje o navezanosti in vzpostavljanju zaupanja. KLIK.
Kako lahko ženske, ki so bile izpostavljene trgovanju z ljudmi in hudemu nasilju, začnejo znova? Že pred izkoriščanjem so doživljale nasilje, deprivacijo, odraščale so v disfunkcionalnih družinah in bile prikrajšane. Vse intervjuvane so na neki točki v življenju doživele nasilje. V času izkoriščanja so bile nadzorovane, grozili so njihovim družinskim članom, bile so fizično trpinčene, izgubile so nadzor nad svojimi telesi ter bile posiljene. Kot je rekla ena: »Ves čas so nam grozili.« Znašle so se v začaranem krogu, v njih se je zakoreninil občutek brezupnosti. Druga je dodala: »… iz začaranega kroga mi ni uspelo priti pet let.«
Posledica občutkov krivde in sramu, družbeni tabuji in skrivanje so vplivali na njihovo samopodobo, izgubile so stik s sabo in drugimi. Zaradi dinamike in posledic spolnega nasilja prihaja do različnih reakcij žrtev, zato jih pogosto ne jemljejo resno in jih ponovno viktimizirajo. Za žrtve postane zaupanje nevarno, saj se je zaupanje pred tem vedno končalo z zlorabo. Prav tako se vedno znova vračajo v nasilne odnose.
Žrtve pogosto trpijo zaradi kompleksne travme, saj se je veliko zlorab začelo že v otroštvu. Intervjuvanke poročajo o anksioznosti, depresiji, zasvojenosti s substancami, paničnimi napadi, motnjami spanja, kar je posledica posttravmatske stresne motnje. Mnoge za tem trpijo še vrsto let po zlorabi. Doživljanje ekstremnega nasilja, leta spolne zlorabe, težave v duševnem zdravju, motnje navezanosti, huda nemoč, občutki sramu, sovraštvo do sebe se zakoreninijo globoko v psiho. To zahteva aktivno vzpostavljanje zaupanja na strani strokovnjakov, da lahko osebe začnejo znova. Intervjuvanka je povedala: »Nikomur ne zaupam, vsi so proti meni.« Zbliževanje mora zato potekati počasi, korak za korakom. »Potrebovala sem dve leti, da sem ji lahko zaupala,« pove druga o stiku s terensko delavko. Avtorji Baker, Dalla in Williamson opisujejo zapuščanje prostitucije kot šeststopenjski proces: utapljanje, zavedanje, namerno načrtovanje, dejanski izhod, ponoven vstop in končni izhod.
Pri delu z osebami z izkušnjo trgovanja z ljudmi z namenom spolnega izkoriščanja so med strokovnjaki ključna znanja in spretnosti s področja travme, navezanosti in vzpostavljanja zaupanja. Ta znanja potrebujejo svetovalci, policija in pravniki. Za zagotavljanje pozitivnih alternativ letom ponižanja in razočaranja v odnosih so potrebna psihosocialna znanja. Kompetentni svetovalci morajo preživelim znati pomagati pri vzpostavljanju novih varnih socialnih mrež.
Corinne Isler in Marjut Jyrkinen: Normalizacija prostitucije v Švici – izvor politik. KLIK
V Švici je trgovanje s spolnostjo tolerirano od leta 1942, prostitucija pa je zaščitena v Ustavi kot del zagotavljanja ekonomske svobode. Vsako nasprotovanje prostituciji je dojeto kot kontraproduktivno, češ da gre za staromodne ideje o seksualnosti in da se s tem le slabša položaj žensk, ki se ukvarjajo s prostitucijo. Vloga tistih, ki seks kupujejo, je nepomembna, prav tako se nihče niti ne sprašuje o sami pravici do kupovanja spolnosti.
Avtorici članka sta se lotili pregleda državnih dokumentov in dokumentov nevladnih organizacij v zvezi s prostitucijo. Podatki se nanašajo na dokumente, ki so bili objavljeni med letoma 2010 in 2015. Prvi model se nanaša na regulacijo, drugi na spolno delo. Skupno obema pogledoma na prostitucijo je, da gre za sprejemljivo in neizogibno družbeno realnost ter da plačilo za spolnost ni kaznivo.
Ingeborg Kraus: Ženske v senci – Žene izdane s strani partnerjev, ki plačujejo za seks. KLIK
Ženske v senci so ženske, ki so jih možje izdali s tem, da plačujejo za seks ženskam v prostituciji. Do sedaj ni bi bilo posvečene nobene pozornosti škodi, ki jo to povzroča ženam. V intervjuju raziskovalka govori z nekdanjo ženo moškega, ki je plačeval za seks. Opisuje vpliv moževe izdaje nase in njeno družino. To obliko škode moramo jemati resno in opraviti še več raziskav.
Janice G. Raymond: Polnjenje močvirja trga s spolnostjo: Robert Kraft in njegovi predhodniki. KLIK.
“Preiskava o Kraftu se je razširila na obsežen nadzor nad mrežo trgovcev z ljudmi, katerih delovanje je prestopilo številne državne meje. Azijske delavke, ki so bile zaposlene v zdraviliških bordelih, so bile zaprte 24 ur na dan. Ponoči so spale na masažnih mizah in pod prisilo imele 8–15 moških strank na dan. Pripeljane so bile na on iz različnih lokacij, večino časa same niso vedele, kje se nahajajo. Oblasti so kmalu potrdile, da je bila preiskava na Floridi le vrh ledene gore, v kateri so aretirali 300 uporabnikov spolnih storitev in zasegli 2 milijona dolarjev premoženja.
Okrožni šerif Snyder je jasno pokazal, kako prostitucija škoduje žrtvam. Zavračal je poimenovanje oseb v prostituciji kot spolne delavke in prostitutke ter zatrjeval, da so azijske delavke v bordelih bile žrtve. Definiral je prisilo, ki po njegovih besedah ni le držanje pištole na človeški glavi, temveč je prisila veliko težje zaznavna in je veliko bolj subtilna. Šerif je celotno krivdo pripisal uporabnikom spolnih storitev – izkoriščevalcem in nasilnežem.”
Jarrett D. Davis and Glenn M. Miles: “Sramotili so me”: Raziskava o ranljivosti otrok z ulic Manile, Filipini. KLIK
Raziskavo, v kateri je sodelovalo 51 dečkov (starih med 10 in 19 let) z ulice (nekateri na ulici živijo, drugi tam preživljajo večino časa), so izvedli leta 2014. Intervjuje so izvedli ustrezno usposobljeni socialni delavci. Vprašanja so se nanašala na demografske podatke, socialne odnose, osebno in družinsko premoženje, socialno in čustveno doživljanje, stigmo in diskriminacijo, spolno zlorabo, spolno izkoriščanje, spolno zdravje, nasilje, ustvarjanje dohodka in načrte za prihodnost.
Raziskava je potrdila, da dečki na ulici doživljajo fizično in spolno nasilje, so žrtve spolnega izkoriščanja, diskriminacije, čutijo sram, krivdo in so samomorilni. Doživetega nasilja ne prijavljajo. Na Filipinih je zakonsko določena starost za privolitev v spolni odnos 12 let, kar je najnižja starost v Aziji. To pomeni, da otrok, ki je mlajši od 12 let, ne more privoliti v nobeno obliko spolnosti z odraslo osebo. Kljub temu pa so na Filipinih prepovedani spolni odnosi z osebami, mlajšimi od 18 let, če je otrok na spolni odnos pristal v zameno za denar, dobiček ali kakršnokoli drugo plačilo. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da so sredstva prisile vključevala denar, hrano in darila. Večina dečkov je sprejela ponudbo za seks zaradi preživetja, nekateri so omenjali tudi zvodnike. Večina dečkov je fizično in/ali spolno nasilje doživela s strani drugih mladostnikov znotraj skupnosti.
Micah Gamboa: Muzej sodobnega suženjstva: Fotografski esej. KLIK
Fotografski esej iz Muzeja sodobnega suženjstva v Houstonu v Teksasu s svojimi fotografijami sob, vhodov ter skladiščnih prostorov v bordelih, prikazuje izkoriščanje Korejk in Mehičank, ki so izvajale prisilno delo v bordelih, barih in nočnih klubih. Fotografije z mehiško-ameriške meje dokumentirajo nasilje, ki so ga žrtve doživele na svoji poti.
Norah Hashim Msuya: Tradicija in kultura v Afriki: Prakse, ki omogočajo trgovanje z ženskami in otroki. KLIK
Trgovina z ljudmi se odvija na različnih ravneh: znotraj, zunaj in med državami. Napačna predstava in zloraba pojma afriških kultur sta glavna dejavnika, ki prispevata k trgovini z ljudmi v Afriki. Kultura je družbeno konstruirana in kot taka ne obstaja neodvisno od ljudi, ki jo konstruirajo. Vse afriške skupnosti imajo določene prakse, ki odražajo njihovo vrednote in prepričanja. Te prakse odražajo pozitivne in negativne vidike tradicionalnih kultur teh skupnosti. Med negativnimi kulturnimi praksami so tudi take, ki škodujejo ženskam in otrokom. Ko so ženske podvržene nasilju, zlorabam in izkoriščanju, postanejo bolj ranljive tudi za izkoriščanje trgovine z ljudmi.
Gail Dines: Odraščanje s pornografijo: razvojni in družbeni vpliv pornografije na otroke. KLIK
Nahajamo se sredi obsežnega družbenega eksperimenta, ki ima velik vpliv na spolno vedenje, čustveno počutje in naravnanost mladih. Obkrožajo nas generacije mladih fantov, ki so le korak stran od uporabe brezplačnih pornografskih vsebin in deklet, ki odraščajo v tej pornografski kulturi. Z napredkom interneta, okoli leta 2000, je pornografija postala cenovno in širše dostopna, povpraševanje pa povečuje dostopnost in anonimnost.
Vsak mesec pornografske strani dobijo več obiska kot Netflix, Amazon in Twitter skupaj. Samo Pornhub je imel 21.2 milijardo ogledov v letu 2015. Študije so pokazale, da kar 49 % študentov moškega spola uporablja pornografski material pred 13. letom starosti.
Zaskrbljujoči so podatki, da največ ogledov prejmejo pornografske vsebine, ki vključujejo znake nasija – tako fizičnega kot psihičnega.
Prav tako pornografija predstavlja glavni vir podatkov za mlade ljudi, ki si želijo izvedeti več o spolnosti.
Rebecca Whisnant: [Ne] kupimo: Prostitucija kot neželena spolnost. KLIK
Prostitucija je večmilijonska industrija, v kateri večinoma moški kupujejo dostop do spolnosti in drugih spolnih aktivnosti z drugimi osebami, pretežno ženskami in deklicami. Za nekatere moške je to rutinska praksa, nekateri pa to počnejo le redko. Med moškimi, ki se poslužujejo tovrstnih storitev, nekateri pobirajo ženske na ulici; drugi obiskujejo zakonite ali nezakonite bordele, nekateri pa najamejo spremstvo z visoko ceno.
Razprave o moralnosti prostitucije se prepogosto osredotočajo predvsem, če ne celo izključno, na ženske. Moški kupec postane neviden in njegove odločitve so na takšen način zavarovane pred moralno kritiko. Ko je njegovo vedenje opaženo, se pogosto domneva, da je, če ne že moralno idealno, vsaj naravno: fantje bodo fantje, navsezadnje, in imajo svoje potrebe.
Članek se ukvarja predvsem s tem, kakšno škodo ženske, ki se ukvarjajo s prostitucijo, lahko doživljajo in kdo so tisti, ki to največkrat izkoriščajo.
V diskurzu ne smemo enačiti izrazov neželeno in nesoglasno – veliko deklet je izkoriščenih za prostitucijo, so žrtve posilstev in nasilja, čeprav se zdi, da so v prostitucijo pristale.
Ženske, ki se ukvarjajo s prostitucijo, imajo zaradi tega številne psihične in fizične posledice. Eden izmed pomembnih razlogov, zakaj se le te pojavijo, je ravno v dejstvu, da je spolni odnos nezaželen.
Pomembno je zavedanje, da je prostitucija širok in zapleten nabor praks, ki ne vključuje samo prostitucije na ulici, spremstva in bordelov, temveč tudi striptiz, telefonski seks, pornografijo in še več, avtorica prispevka pa posebej poudarja, da prostitucija ni identiteta osebe, temveč dejavnost.
Ingeborg Kraus: Izdane partnerke in moški z zastrupljenimi dušami: Intervju z moškim, ki je plačeval za seks. KLIK.
Pred največjo trgovino s pohištvom v nemškem mestu Karlsruhe stojita en zraven drugega dva plakata: eden oglašuje bordel, drugi pa vabi poročene pare v restavracijo. V Nemčiji to očitno ne šokira nikogar. Prostitucija škodljivo vpliva na izkoriščene ženske in ima hude posledice za ženske v zvezah z moškimi, ki plačujejo za seks.
Raziskovalko Ingeborg Kraus, strokovnjakinjo za travme, je kontaktiral moški, ki je včasih plačeval za seks. Sledil je telefonski intervju. Intervjuvanec je 56-letni moški, samostojni podjetnik, ki je storitve prostitutk koristil 6 let in pol in s tem prenehal v letu 2015. Poročen je bil 36 let in ima tri odrasle otroke, z ženo sta se razšla leta 2017, ločitev je v teku.
Raziskovalka se je v intervjuju osredotočila na realnost prostitucije v družbi in posebej na škodljive učinke, ki jih ima prostitucija na partnerke moških, ki plačujejo za seks in odnose med moškimi in ženskami. Intervju prikazuje škodo, ki jo možje povzročijo svojim ženam in ima velik vpliv na duševno zdravje. Glede na to, da je veliko moških, ki koristijo storitve, poročenih oz. v podobnih zvezah, obstaja ogromno žensk, ki to prenašajo. Intervjuvanec meni, da predstavlja tipično stranko.
Melinda Tankard Reist: Preživele: primeri iz Avstralije. KLIK
Članek vsebuje osebne izpovedi oseb z izkušnjo prostitucije, ki so bile nadlegovane s strani predstavnikov pornografske industrije. Na promocijskih dogodkih ob izdaji zbirke zgodb preživelih (Prostitution Narratives: Stories of Survival in the Sex Trade, op. p.) so bile pogosto ustrahovane in izpostavljene žaljivkam. Preživele namreč opisujejo svoje izkušnje in širijo informacije o negativnih vidikih prostitucije.
“Visoka stopnja organiziranosti zvodniškega lobija kaže na predanost zaščiti posla in ohranjanju nadzora nad pripovedmi in pogledi na industrijo. Njihov namen je, da javnost zaščitijo pred realnostjo industrije, ki je prežeta z nasiljem, kršitvami in bedo. Spolna industrija si ne želi, da so ženske z izkušnjo slišane. Želijo si, da posel ostane enak, nenadzorovan, netransparenten in brez odgovornosti za vsakodnevno kršenje pravic žensk. Ženske, ki pa so o svojih življenjskih izkušnjah spregovorile, so spremenile pogled na celotno industrijo.
Preživele so z lastnimi pripovedmi razkrile realnost – realnost, ki je polna bolečine in stremljenja k iskanju novega življenja. Prav tako so razkrile, kako vsakodnevno je nasilje. Njihove izjave škodujejo spolni industriji.”
Emily M. Waters: Od žrtve do terapevtke: Kako preživetje spolnega izkoriščanja oblikuje terapevtsko prakso. KLIK
V članku avtorica pripoveduje o lastni izkušnji spolnega izkoriščanja, svoje doživljanje te izkušnje v letih kasneje ter na kakšen način je ta izkušnja vplivala na njeno delo v klinični praksi z žrtvami spolnega izkoriščanja.
“Pomembno je vedeti, da sem bila izjemno ranljiva na tisti točki svojega življenja. Nisem imela doma, nisem imela nikogar, h komur bi se lahko obrnila, bila sem stara 18 let, živela sem na svojem in bila brez denarja. Uporabljala sem droge in alkohol, da sem otopila posledice negativnih izkušenj iz otroštva in, glede na to da so mi moji starši že od otroštva govorili, da sem kurba in cipa, se mi zloraba ni zdela nezaslužena.”
Dan O’Bryant: Neločljiva povezava: Nočni lokali, prostitucija in trgovanje z ljudmi z namenom spolnega izkoriščanja. KLIK
Članek se nanaša na vlogo, ki jo ima ameriška vojska pri preprečevanju trgovanja z ljudmi in izkoriščanja. Med zaposlenimi v vojski je potrebno nasloviti in ustaviti spolno nadlegovanje ter preprečiti njihovo udeleževanje v aktivnostih, ki podpirajo trgovanje z ljudmi. Leta 2014 so naredili raziskavo in izkazalo se je, da je 20.000 članov ameriške vojske doživelo spolni napad v zadnjem letu. Poleg aktivnosti, ki se že izvajajo z namenom preprečevanja trgovanja z ljudmi (osveščanje o škodljivosti pornografije in prepoznavanju nasilja), bi bilo potrebno nočne lokale in druge spolne aktivnosti narediti nedostopne zaposlenim v vojski in s tem poslati jasno sporočilo, da je to nedopustno.
Christopher A. Bagley, Susan Madrid, Padam Simkhada, Kathleen King, Loretta Young: Možnost izbire: študija primera s Filipinov. KLIK
“Na Filipinih sta 2 % najstnic in mladih žensk izpostavljena spolnemu izkoriščanju. Zaradi revščine in slabe ekonomske situacije je spolno izkoriščanje tisto, ki prinaša visok zaslužek. Zgodnje raziskave iz 90. let opisujejo življenjske okoliščine mladostnic, ki so se zaradi hude revščine preselile v glavno mesto z namenom služenja denarja s prostitucijo, da so družinam iz ruralnih območij omogočile preživetje. Novejše raziskave (2014) kažejo, da so se razmere mladostnic, ki so spolno izkoriščene, še poslabšale. Na podlagi opravljene raziskave so raziskovalci ponudili štipendijo kanadske dobrodelne organizacije 84 dekletom, da prenehajo s prostitucijo ter se vrnejo nazaj v šolo. Rezultati po 18 letih so pokazali, da se je v običajno življenje vrnilo vsaj 61 deklet (73 %), ki so jih uspeli izslediti. Ta študija primera je pomemben prikaz dobre prakse.”
Dawn Hawkins: Ne smemo čakati: razkrivanje povezav med oblikami spolnega izkoriščanja. KLIK
“Med nami je veliko oseb, ki so doživele spolno izkoriščanje. Spolna zloraba otrok, prostitucija, pornografija, trgovanje z ljudmi z namenom spolnega izkoriščanja ter spolno nasilje niso ločeni problemi, ampak jih je potrebno nagovoriti skupaj ter iskati povezave.”
John D. Foubert: Vpliv pornografije na zdravje: možgani, erektilna disfunkcija in spolno nasilje. KLIK
“Široko dostopna pornografija vpliva na to, da postane posilstvo sprejemljivo. Mladim moškim daje dovoljenje, da so nasilni, dekleta pa se morajo pretvarjati, da jim je to všeč. Pornografija vpliva na odnose, vedenje, seksualnost in ravnanje z drugimi.Spletna pornografija, ki je le en klik stran, spreminja koncepta spolnosti in nasilja ter vpliva na razvoj možganov otrok in mladostnikov. Izsledki raziskav kažejo, da 88 % priljubljenih prizorov vključuje verbalno in fizično nasilje, navadno nad žensko. V 95 % primerih pa se kaže, da oseba, ki to nasilje doživlja, v tem uživa oz. se ne upira. Vprašati se moramo, kako si take prizore razlagajo 11-letniki, ki to gledajo. Pornografija otroke uči, da je sprejemljivo, da deček deklico udari, njej pa naj bi bilo to všeč.”
Rachel E. McGinnis: Spolna viktimizacija moških beguncev in migrantov. KLIK
“Razseljeno prebivalstvo po vsem svetu, ki je trenutno ujeto v vzorec zadrževanja je v središču vsega tega. Od tisoč ljudi, ki so odpotovali v iskanju varnosti, zavetja in pogosto, da bi ušli pred preganjanjem, so bili tisti, ki sem jih srečala, vedno pripravljeni, da mi ponudijo kozarec vode, skodelico čaja ali preprosto prostor za sedenje. Kot Američanki mi je težko z besedami izraziti, koliko mi to pomeni. Mojo država ni bila prijazna do Afganistana in še naprej smo na napačni strani zgodovine v zvezi s sirskimi begunci. Ljudje v taboriščih so razlog, da delim te zgodbe. Begunci, ki sem jih srečala, so resnično neverjetna človeška bitja in veliko časa porabim za razmišljanje, kako bi lahko naredila še več. Spolno nasilje nad moškimi in dečki temelji na istih spolnih konstruktih, ki se kažejo v spolnem nasilju nad ženskami in dekleti. “Feminizacija” moških s spolnim nasiljem je razširitev širše spolne logike, ki ohranja podrejenost žensk. Takšno spolno nasilje se pogosto uporablja kot orožje vojne z namenom razbiti skupnosti in zmanjšati njihovo sposobnost, da se uprejo, poniževanje pa je pogosto povezano z etničnim poniževanjem.”