Celostna oskrba žrtev TzL

Program Oskrbe žrtev trgovanja z ljudmi Društvo Ključ izvaja od leta 2001. V teh letih smo na podlagi novo pridobljenih znanj in izkušenj program širili, da bi zagotovili celovite storitve osebam s travmatičnimi izkušnjami izkoriščanja. Program temelji na nudenju konkretnih, brezplačnih oblik pomoči žrtvam trgovine z ljudmi, tako tujkam/cem, ki so v Sloveniji izpostavljene/i prisilnemu spolnemu in drugim oblikam izkoriščanja, kot tudi slovenskim državljankam/nom, ki so žrtve v sami državi ali pa v tujini. Storitve, ki jih nudimo, vsebujejo svetovanje po svetovalni telefonski liniji, psihosocialno pomoč, pomoč pri umiku žrtev iz ogrožajoče situacije (nočni lokali, stanovanja,gradbišča …), krizne namestitve, namestitve v varni prostor, pomoč pri vzpostavljanju stikov z varnostnimi organi in organi pregona (spremljanje pri podaji ovadbe na policiji, pričanje pred sodiščem), pomoč pri organizaciji povratka žrtev v državo izvora, če to želijo in napotitev žrtev na sorodno organizacijo v državi izvora.

Žrtve trgovanja z ljudmi so v situaciji ujetništva izpostavljene različnim oblikam nasilja, ki postane sestavni del njihovega življenja. Kritični življenjski dogodki korenito spremenijo njihovo socialno, družinsko, telesno in psihično življenje. Njihove posledice so pogosto videne in občutne še dneve, mesece ali leta zatem. Iz travmatskih in kaotičnih izkušenj, ki jih prej ni bilo mogoče izraziti v besedah, s pripovedovanjem v procesu pomoči prvič nastanejo strukturirane zgodbe, v katerih slišimo dva dela: v prvem se to, kar se je zgodilo, ureja z besedami, v drugem pa prizadeta oseba sporoča strah, grozo, ponižanje in nemoč, ki jo občuti.

Med dolgotrajnimi posledicami travmatskih dogodkov, kot je izkušnja trgovanja z ljudmi, je najpogostejša post-travmatska stresna motnja. Tvorijo jo različni znaki, ki niso vselej vsi prisotni. Eni so lahko manj izraženi, drugi bolj. Značilno je, da oseba tudi po tem, ko se nahaja v varnem okolju, občuti hud strah, tesnobo, telesno vznemirjenost in druge intenzivne čustveno pogojene reakcije. Travmatski dogodek podoživlja v mislih, sanjah in predstavah. Podoživljanje se pojavi ob zvokih, podobah, vonju, v podobnih okoliščinah in ob drugih dražljajih, ki spominjajo na grozljivo izkušnjo. Lahko se pojavi splošna otopelost v odzivanju, glavoboli, motnje spanja, koncentracije in druge motnje, zaradi katerih je intelektualno delo oteženo. Da se travmatizacija lahko konča, je pomembno, da imajo osebe s travmatično izkušnjo priložnost govoriti o njej ter so pri tem deležni podpore in zaupanja.

Kot nadgradnjo programa Oskrba izvaja Društvo Ključ tudi program (Re)integracija žrtev trgovine z ljudmi. Nekatere žrtve TzL se namreč zaradi prestanega nasilja in izraženih groženj s strani trgovcev z ljudmi ne morejo in ne želijo vrniti v državo izvora. Želimo jim omogočiti življenje brez nasilja in kršenja človekovih pravic. (Re)integracija vsebuje učenje slovenskega jezika, v primeru ko gre za tujke/tujce, vpis v izobraževalni sistem ali nostrifikacijo že pridobljene izobrazbe, pomoč pri iskanju zaposlitve, organiziranje prostega časa preko prostovoljnega dela ter drugih prostočasnih aktivnosti, za katere osebe izkažejo interes in željo, da bi se jih udeleževale (športne dejavnosti, učenje ročnih spretnosti, glasbena šola …).

V letih 2016 do 2019 je Veleposlaništvo ZDA v Republiki Sloveniji sofinanciralo projekt (Re)integracija žrtev trgovanja z ljudmi, katerega glavni cilj je bila vzpostavitev sistemskih rešitev za osebe z izkušnjo trgovanja z ljudmi v procesu (re)integracije. Kot del projekta je nastala tudi e-publikacija z naslovom e-publikacija (Re)integracija.

V letu 2019 smo programu dodali tudi sklop Poskrbi zase, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje. Namen programa je spodbuditi skrb za zdravje in zdrav način življenja oseb, ki imajo izkušnjo trgovanja z ljudmi. Potencialne in dejanske žrtve, ki so vključene v programe pomoči Društva Ključ, želimo informirati in izobraziti o pomembnosti spreminjanja pogleda nase, na svoje pretekle travmatične izkušnje, da presežejo psihosomatske simptome in izboljšajo lastno zdravstveno stanje in zaživijo bolj kvalitetno življenje. Uporabnikom in uporabnicam želimo zagotoviti enakovreden dostop do zdravstvenih storitev in ustrezne obravnave s strani delavcev v zdravstvu.

V letu 2019 izvajanje projekta oziroma posamezne sklope sofinancirajo MNZ, MOL, FIHO, MZ in Slovenska Policija.

    MOL logotip         logo FIHO  

Najnovejši prispevki