Žrtev trgovine z ljudmi lahko postane kdorkoli, ne glede na spol, starost, izobrazbo, poklic, narodnostno pripadnost, kraj bivanja, želje …

Drži, da določene okoliščine, v katerih se neka oseba znajde, lahko prispevajo k temu, da človek postane bolj ranljiv za pasti trgovine z ljudmi.

V Sloveniji so kot žrtve trgovanja z ljudmi še vedno najpogosteje zaznane in prepoznane osebe, ki so bile izkoriščane z namenom spolnega izkoriščanja oziroma zlorabe prostitucije. V večini primerov govorimo o ženskam in dekletih, slovenskih in tujih državljankah (državljanke Ukrajine, Srbije, Romunije, Dominikanske republike, Brazilije itd.), ki so se v prostituciji znašle na različne načine, najpogosteje pa so trgovci z ljudmi in zvodniki izkoristili njihovo slabo ekonomsko situacijo, zgodovino nasilja, različnih oblik zlorab in zasvojenosti ter jih z manipulacijami, grožnjami, psihičnim, ekonomskim, fizičnim in spolnim nasiljem izkoristili. Izkoriščanje prostitucije pa se dogaja tudi med mladimi moškimi in fanti – izkoriščanje homoseksualne prostitucije (med njimi gre pogosto za mladostnike, ki so zasvojeni z drogami, ali pa za mladoletnike brez spremstva).

Preostale oblike trgovanja z ljudmi, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, so še prisilne poroke (žrtve so mlada dekleta, slovenske in tuje državljanke, ki so prisiljene v “poroko” in žrtve različnih oblik zlorab in nasilja) znotraj nekaterih skupnosti, siljenje v izvajanje kaznivih dejanj, siljenje v beračenje (predvsem državljanke in državljani Romunije, Bolgarije in Slovaške ter nekaterih balkanskih držav, med njimi tudi otroci), prisilno delo (delavci v gradbeništvu, gostinstvu, turizmu, poljedelstvu, rudarstvu, transportu …), služabništvo (predvsem primeri žensk z Balkana in afriških držav).