V Društvu Ključ – centru za boj proti trgovanju z ljudmi se med osebami, s katerimi delamo, najpogosteje srečujemo s tistimi, ki imajo izkušnjo prostitucije. Osebe so uporabnice in uporabniki programov Oskrba žrtev trgovine z ljudmi – namestitev v varni prostor, (Re)integracija žrtev trgovine z ljudmi ter od začetka 2020 tudi programa Podpora osebam v prostituciji in pri izhodu iz nje.
Na področju preprečevanja in boja proti trgovanju z ljudmi delujemo že vse od leta 2001 in v tem času smo nudili različne oblike pomoči in podpore preko 500 osebam, velika večina med njimi je imela izkušnjo prostitucije. V večini primerov smo delali s polnoletnimi osebami, največkrat ženskami, smo pa dobivali tudi informacije o primerih otrok v prostituciji in z nekaj njimi tudi uspeli navezati stik ter jih vključiti v eno od oblik podpore.
Pri delu z osebami z izkušnjo prostitucije se je ob svetovalnih pogovorih pogosto izkazalo, da so imele prve izkušnje v prostituciji še pred dopolnjenim 18. letom. Zaznava te problematike je bila približno enako razporejena med osebe, ki prihajajo iz Slovenije in tiste, ki ne.
Kljub našim informacijam, prejetim preko različnih kanalov (brezplačna telefonska številka Društva Ključ, sporočila preko družbenih medijev Društva Ključ, izjave mladih na preventivnih delavnicah, informacije s strani sorodnih NVO ipd.) pa se je po poizvedovanju izkazalo, da do policije glede na njihova pooblastila in naloge tovrstni primeri skoraj ne prihajajo oziroma so morda obravnavami v okviru nekih drugih uradno pregonljivih kaznivih dejanj, na kar sklepamo iz tega, da kazenskih ovadb in prekrškovnih obravnav skoraj ni. Posledično pa tudi ni tožilske in sodne obravnave, ki naj bi bila po naših informacijah povezana s prostitucijo otrok in izkoriščanjem le-te skozi kaznivi dejanji zlorabe prostitucije in trgovine z ljudmi.
Problem pa je lahko tudi v pretirani družbeni tolerantnosti do prostitucije, kar se posledično prenaša tudi na prostitucijo otrok.
Ker smo konec leta 2022 želeli naša opažanja podkrepiti tudi s tem, kar zaznavajo strokovni delavci in delavke (zaposleni na CSD, v srednjih šolah, vzgojnih zavodih, mladinskih domovih, stanovanjskih skupinah, nevladnih organizacijah), ki delajo z otroki po Sloveniji, smo pripravili krajši vprašalnik in ga razposlali številnim kontaktom (preko 900).
Rezultati raziskave
Vprašalnike smo skupaj s prošnjo za izpolnjevanje poslali na naslove vseh srednjih šol v Sloveniji, naslove centrov za socialno delo, posebej koordinatorjem za preprečevanje nasilja, na naslove vzgojnih zavodov, mladinskih domov, stanovanjskih skupin ter na naslove nevladnih organizacij, ki delujejo na področjih dela z mladimi, dela z osebami s težavami z zasvojenostjo, z žrtvami nasilja in spolnih zlorab, brezdomci in osebami, ki imajo težave v duševnem zdravju (skupno smo jih poslali na preko 900 naslovov).
Dobili smo 351 izpolnjenih vprašalnikov: največ odgovorov smo prejeli s srednjih šol (264), sledili so centri za socialno delo (48), nevladne organizacije (19), vzgojni zavodi, mladinski domovi, stanovanjske skupine (11), ter drugo, pri čemer so zapisali, da gre za mladinske centre, javni zavod, krizni center. 332 oseb je označilo, iz katere regije prihajajo, in sicer smo odgovore prejeli iz Obalno-kraške regije (10), Goriške (4), Osrednjeslovenske (48), Gorenjske (9), Zasavske (5), Jugovzhodne Slovenije (200), Posavske (17), Savinjske (12), Koroške (1), Podravske (20) in Pomurske (6).
Po treh uvodnih vprašanjih smo strokovne delavke in delavce vprašali, ali so v preteklih 5 letih pri svojem delu zaznali, da je MOŽNO, da se mladoletna oseba ukvarja s prostitucijo. Približno 10 % (36 oseb) anketirancev je zaznalo možnost, da je otrok zlorabljen za prostitucijo. Večinoma so pojasnili, da gre za otroke med 15. in 18. letom starosti, vendar pa je tudi število tistih, ki so izbrali odgovor, da gre za otroke, mlajše od 15 let, precejšnje (19 % oz. 7 strokovnih delavk in delavcev). Povečini gre za zaznavo 1–5 primerov, so pa statistično pomembni tudi ostali zaznamki, saj kažejo na to, da je okrog 26 % (9 odgovorov) zaposlenih zaznalo več kot 5 takšnih primerov. Skupno število otrok, za katere so strokovni delavci sumili, da so žrtve prostitucije, je po preštetih najnižjih možnostih znotraj posameznih številčnih oken 120 (do 248).
94 % tistih, ki so sumili, da je otrok žrtev prostitucije, je pri vprašanju »Koliko je bilo primerov, za katere ocenjujete, da se je prostitucija dogajala ZELO ZANESLJIVO?« označilo enega od možnih odgovorov, in sicer za skupno vsaj 49 otrok (do 186), od tega je bilo 7 otrok mlajših od 15 let.
Skoraj polovica je informacijo prejela posredno preko prijateljev in sošolcev osebe (47 %). Drugi najbolj pogosti vir so bili neposredno otroci z izkušnjo (39 %), takoj zatem pa sledijo družina (36 %) in druge institucije (36 %). Svoje sume so ugotavljali tudi preko opazovanja oseb in njenih odnosov, obiskovanja spletnih strani ali pa so jih zalotili pri posedovanju večjih količin denarja in psihoaktivnih substanc.
Večina zaposlenih se je obrnila na pristojne institucije in strokovno pomoč. Med odgovori prednjači predvsem policija in različne nevladne organizacije (Ključ, DNK …).
Celotno analizo s predlogi rešitev je možno prebrati TUKAJ.
