V Društvu Ključ – centru za boj proti trgovanju z ljudmi se med osebami, s katerimi delamo, najpogosteje srečujemo s tistimi, ki imajo izkušnjo prostitucije. Osebe so uporabnice in uporabniki programov Oskrba žrtev trgovine z ljudmi – namestitev v varni prostor, (Re)integracija žrtev trgovine z ljudmi ter od začetka 2020 tudi programa Podpora osebam v prostituciji in pri izhodu iz nje.
Na področju preprečevanja in boja proti trgovanju z ljudmi delujemo že vse od leta 2001 in v tem času smo nudili različne oblike pomoči in podpore preko 500 osebam, velika večina med njimi je imela izkušnjo prostitucije. V večini primerov smo delali s polnoletnimi osebami, največkrat ženskami, smo pa dobivali tudi informacije o primerih otrok v prostituciji in z nekaj njimi tudi uspeli navezati stik ter jih vključiti v eno od oblik podpore.
Pri delu z osebami z izkušnjo prostitucije se je ob svetovalnih pogovorih pogosto izkazalo, da so imele prve izkušnje v prostituciji še pred dopolnjenim 18. letom. Zaznava te problematike je bila približno enako razporejena med osebe, ki prihajajo iz Slovenije in tiste, ki ne.
Kljub našim informacijam, prejetim preko različnih kanalov (brezplačna telefonska številka Društva Ključ, sporočila preko družbenih medijev Društva Ključ, izjave mladih na preventivnih delavnicah, informacije s strani sorodnih NVO ipd.) pa se je po poizvedovanju izkazalo, da do policije glede na njihova pooblastila in naloge tovrstni primeri skoraj ne prihajajo oziroma so morda obravnavami v okviru nekih drugih uradno pregonljivih kaznivih dejanj, na kar sklepamo iz tega, da kazenskih ovadb in prekrškovnih obravnav skoraj ni. Posledično pa tudi ni tožilske in sodne obravnave, ki naj bi bila po naših informacijah povezana s prostitucijo otrok in izkoriščanjem le-te skozi kaznivi dejanji zlorabe prostitucije in trgovine z ljudmi.
Problem pa je lahko tudi v pretirani družbeni tolerantnosti do prostitucije, kar se posledično prenaša tudi na prostitucijo otrok.
Rezultati raziskave, opravljene med strokovnimi delavkami in delavci v Sloveniji
V letu 2022 smo med strokovnimi delavkami in delavci, ki delajo z otroki in mladimi v Sloveniji, opravili raziskavo o tem, ali pri svojem delu zaznavajo otroke, ki imajo izkušnjo zlorabe za prostitucijo. Vprašalnike smo skupaj s prošnjo za izpolnjevanje poslali na naslove vseh srednjih šol v Sloveniji, naslove centrov za socialno delo, posebej koordinatorjem za preprečevanje nasilja, na naslove vzgojnih zavodov, mladinskih domov, stanovanjskih skupin ter na naslove nevladnih organizacij, ki delujejo na področjih dela z mladimi, dela z osebami s težavami z zasvojenostjo, z žrtvami nasilja in spolnih zlorab, brezdomci in osebami, ki imajo težave v duševnem zdravju (skupno smo jih poslali na preko 900 naslovov).
Strokovne delavke in delavce smo vprašali, ali so v preteklih 5 letih pri svojem delu zaznali, da je MOŽNO, da se mladoletna oseba ukvarja s prostitucijo. Približno 10 % (36 oseb) anketirancev je zaznalo možnost, da je bil otrok zlorabljen za prostitucijo. Večinoma so pojasnili, da je šlo za otroke med 15. in 18. letom starosti, vendar pa je bilo tudi število tistih, ki so izbrali odgovor, da gre za otroke, mlajše od 15 let, precejšnje (19 % oz. 7 strokovnih delavk in delavcev). Povečini je šlo za zaznavo 1–5 primerov, so pa bili statistično pomembni tudi ostali zaznamki, saj kažejo na to, da je okrog 26 % (9 odgovorov) zaposlenih zaznalo več kot 5 takšnih primerov. Skupno število otrok, za katere so strokovni delavci sumili, da so žrtve prostitucije, je bilo po preštetih najnižjih možnostih znotraj posameznih številčnih oken 120 (do 248).
94 % tistih, ki so sumili, da je otrok žrtev prostitucije, je pri vprašanju »Koliko je bilo primerov, za katere ocenjujete, da se je prostitucija dogajala ZELO
ZANESLJIVO?« označilo enega od možnih odgovorov, in sicer za skupno vsaj 49 otrok (do 186), od tega je bilo 7 otrok mlajših od 15 let. Skoraj polovica je informacijo prejela posredno preko prijateljev in sošolcev osebe (47 %). Drugi najbolj pogosti vir so bili neposredno otroci z izkušnjo (39 %), takoj zatem pa sledijo družina (36 %) in druge institucije (36 %). Svoje sume so ugotavljali tudi preko opazovanja oseb in njenih odnosov, obiskovanja spletnih strani ali pa so jih zalotili pri posedovanju večjih količin denarja in psihoaktivnih substanc.
Celotno analizo s predlogi rešitev je možno prebrati TUKAJ.
Rezultati raziskave, opravljene med mladimi v Sloveniji
Ker imamo preko preventivnih aktivnosti, ki jih vsakoletno izvajamo, precej velik doseg do mladih, razpršeno po
različnih regijah v Sloveniji, smo se odločili, da v letu 2023 raziskavo iz leta 2022 nadgradimo in tokrat vprašamo
otroke in mlade – udeleženke in udeležence pogovornih ur (otroci in mladi v vzgojnih zavodih, stanovanjskih skupinah, srednjih šolah, gimnazijah ter fakultetah; skupno 2352 mladih), kakšne so njihove izkušnje z novačenjem za izvajanje različnih spolnih aktivnosti, deljenje vsebin s spolno vsebino ter dejanske izkušnje z izvajanjem različnih spolnih aktivnosti v zameno za denar ali druge ugodnosti (prebivališče, večerjo, droge ipd.). Na ta način smo želeli preveriti, ali je zloraba otrok za prostitucijo prisotna med mladimi v Sloveniji ter tako potrditi rezultate raziskave, izvedene med strokovnimi delavkami in delavci.
Raziskavo smo izvajali v okviru projekta Ključna šola za mladostnike in mladostnice, ki ga sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij.
V raziskavo smo vključili mladostnike in mladostnice iz različnih krajev v Sloveniji. Ker je v Sloveniji poseganje po prostituciji mladoletne osebe kaznivo, smo dejanje na Društvu Ključ opredelili kot zloraba otrok za prostitucijo, pri čemer smo ocenili, da je, sploh v primeru otrok, nepomembno, ali je pri samem dejanju izmenjan denar, ali pa so otroci uporabljeni v zameno za določene predmete, droge ipd.
Odgovori, ki smo jih prejeli, so potrdili ocene strokovnih delavk in delavcev ter pokazali, da je zloraba otrok za prostitucijo ter pridobivanje video in foto vsebin s spolno vsebino razširjen problem. Število mladih, ki smo jih srečali v okviru preventivnih aktivnosti in ki so pozitivno odgovorili bodisi na prejemanje ponudb bodisi na dejansko izvajanje določenih s spolnostjo povezanih aktivnosti v zameno za različne ugodnosti, je po naši oceni zelo alarmantno. Ravno tako so se kot pretresljive izkazale starosti, v katerih so se mladi srečevali s ponudbami za deljenje s spolnostjo povezanih video in foto vsebin ter ponudbami za izvajanje spolnih aktivnosti v zameno za nekaj, saj je bila najnižja opredeljena starost celo le 8 let. Vprašanja in ponudbe so dobivala predvsem dekleta, vendar ne smemo spregledati niti številnih fantov, v večji meri pa so le-ta prihajala s strani polnoletnih oseb, največkrat moških.
Rezultati, ki so nas, kljub pričakovanjem, pretresli, pa so povezani z dejstvom, da smo se na delavnicah in pogovornih urah dejansko neposredno srečali s kar 75 otroki, ki so imeli izkušnjo zlorabe za prostitucijo, med njimi je bila najmlajša v času zlorabe stara le 10 let, 26 otrok pa je bilo v času zlorabe mlajših od 15 let. Le 36 % je svojo izkušnjo s kom delilo, največkrat s prijatelji in prijateljicami, na žalost pa je le ena oseba zapisala, da je o izkušnji seznanila policijo.
Tako pri poskusih pridobivanja gradiv in novačenja za spolne aktivnosti kot pri dejanskih izkušnjah z izvajanjem spolnih aktivnosti v zameno za ugodnosti pa smo naleteli na, po našem mnenju, pomemben podatek, ki bo pomembno prispeval k nadaljevanju našega preventivnega dela in bi moral biti vodilo tudi vzgojno-izobraževalnim institucijam in vsem, ki prihajajo v stik z mladimi – tisti, ki so skušali gradiva pridobiti ali pa so celo dajali kaj v zameno za izvajanje s spolnostjo povezanih aktivnosti, so bili v precejšnjem odstotku tudi sami še otroci (39 % oseb, ki so ponujale nekaj v zameno za video gradiva, 30 % oseb, ki so ponujale nekaj v zameno za spolne aktivnosti ter 48 %, s katerimi so se mladi srečali in izvedli spolne aktivnosti v zameno za nekaj). V večji meri gre torej še vedno za zlorabo otrok s strani polnoletnih oseb, vendar pa so poskusi zlorab in same zlorabe s strani vrstnikov ravno tako statistično pomembni.
Obe opravljeni raziskavi po našem mnenju predstavljata temelj, na katerem mora sloneti nadaljnje raziskovanje problematike, tako v smislu potreb za izboljšanje preventive, zaznavanja, zaščite mladih pred zlorabo za prostitucijo v Sloveniji, kot usmerjenostjo k iskanju odgovora, kdo so tisti, ki mlade izkoriščajo, kje pridobivajo kontakte, kdo so vezni členi med otroki in »strankami«, kje se zlorabe dogajajo ipd.
Celotno analizo raziskave lahko preberete TUKAJ.
Ocenjujemo, da je nujno potrebno, da se priporočila iz raziskave, ki smo jo opravili v 2022, na strani pristojnih vzame resno ter prične delati v smeri njihove postopne realizacije. Priporočila, ki smo jih zapisali, so sledeča:
- Vključevanje norm in načel otrokovih človekovih pravic v oblikovanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje vseh javnih politik in programov.
- Trgovino z ljudmi z namenom izkoriščanja prostitucije in drugih spolnih zlorab je potrebno prepoznavati, kot je to opisano v mednarodnih pogodbah in kazenskem zakoniku, ne pa se prepuščati pretirani družbeni tolerantnosti do prostitucije, ker naj bi si posamezniki z njo finančno pomagali ter jo tako tudi v praksi obravnavati kot kaznivo dejanje, ki je v večini primerov močno spolno specifično, kar neposredno vključuje tudi obravnavo prostitucije kot oblike nasilja nad ženskami, po zgledu skandinavskih in nekaterih drugih držav.
- Glede na družbeno klimo v Republiki Sloveniji jasno zavzeti stališče do prostitucije in urediti pravni okvir nedorečenosti dekriminalizacije prostitucije glede na zdravstvene, socialne, delovne in druge vplive le-te tako na izvajalce prostitucije kot tudi na uporabnike prostitucije, s ciljem sprejema ureditve po vzoru modela enakosti (tudi t. i. nordijski model oziroma model abolicije), ki kriminalizira tako kupovanje storitev oseb v prostituciji kot tudi vsakršno okoriščanje s storitvami s strani tretjih oseb.
- Zagotoviti s strani strokovnih delavk in delavcev proaktivno identifikacijo žrtev vseh oblik trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja, zlasti otrok, tako zunaj kot na spletu, ter okrepiti sisteme za zaščito otrok.
- Posledično urediti odzivnost strokovnih delavcev, javnosti, policije in organov pregona zaradi identifikacije, obravnave, ovajanja, pregona in sojenja oseb, ki trgujejo z ljudmi, k čemur lahko pripomore tudi analiziranje podatkov o obsegu in vzorcih trgovine z otroki, vključno z nedavnimi trendi in razvojem.
- Vzpostaviti nacionalni in mednarodni pravni okvir o odgovornosti spletnih platform za spletno trgovino z ljudmi in izkoriščanje, ki poteka na njihovih spletnih straneh, ter učinkovito uveljavljanje tega. Glede na dejstvo, da je bilo v letu 2012 kot posledica implementacije določbe 19. člena (točka c I. odstavka) določil Konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo ter zaradi večjega varovanja mladoletne osebe inkriminirano kaznivo dejanje Zlorabe prostitucije 175. člena KZ-1, ki je kot kaznivo dejanje določilo tudi poseganje po prostituciji mladoletne osebe, je potrebno nemudoma spremeniti besedilo kaznivega dejanja Zlorabe prostitucije 175. člena KZ-1 v tem delu, tako da bi se dejstveni opis kaznivega dejanja glasil: »Kdor […] ali poseže po prostituciji mladoletne osebe […], se kaznuje […]« Zaradi boljše razumljivosti »izkoriščanja prostitucije« pa je potrebno nemudoma spremeniti tudi besedilo kaznivega dejanja Zlorabe prostitucije po 175. členu KZ- 1, ki obravnava sodelovanje in izkoriščanje prostitucije v obliki zvodništva in v bordelih, tako da bi se dejstveni opis kaznivega dejanja glasil: »(1) Kdor zaradi izkoriščanja, zvodništva ali posredovanja pri prostituciji proti plačilu oziroma drugi obliki nadomestila sodeluje pri prostituciji druge osebe […] se kaznuje […]« in »(2) Kdor zaradi izkoriščanja, zvodništva ali posredovanje pri prostituciji proti plačilu oziroma drugi obliki nadomestila sodeluje pri prostituciji mladoletne osebe, se kaznuje […]«.
- Vključitev tematik s področja rizičnih dejavnikov v povezavi s spletnimi platformami, medosebnimi odnosi, zlorabo substanc itd. v šolske kurikulume.
- Zagotoviti dovolj sredstev za preventivne programe, namenjene mladim, ki so posebej ranljivi (poseben poudarek preventivi v kriznih centrih, mladinskih domovih, stanovanjskih skupinah, vzgojnih zavodih …).
- Pripraviti kampanje osveščanja, kakšne posledice ima prostitucija za otroke, ko odrastejo in kakšne so škodljive posledice prostitucije nasploh na osebe, ki jo doživljajo, pa tudi na celotno družbo.
- Ustanoviti ekspertno skupino na nacionalnem nivoju oziroma znotraj Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi imenovati ožjo delovno skupino, ki bo predlagala prej omenjene zakonske spremembe ter ostale nujno potrebne uradne dokumente (strategije, protokole, navodila, usmeritve).
- Poenotiti in izboljšati zbiranje statističnih podatkov in zaznav kaznivih dejanj, povezanih z izkoriščanjem otrok v prostituciji ter uvesti prakso dokončanja preiskovanja dogodkov v primerih pogrešanih otrok.
- Na regijskem nivoju vzpostaviti kontaktne osebe, ki bodo podrobno spremljale primere sumov otrok v prostituciji.
Glede na rezultate pa jih želimo dopolniti še z naslednjim priporočilom:
- Izboljšanje dostopnosti policije mladim, njene podobe in zaupanja v same postopke, da se bodo pogosteje odločali poiskati pomoč, ko jo bodo potrebovali.
Obe izvedeni raziskavi, podobno kot naše siceršnje objave, ki so plod naših izkušenj pa tudi izkušenj iz tujine, potrjujeta vsaj dvoje – osebe, ki se, tako ali drugače, znajdejo v prostituciji, povečini nimajo dobrih izhodišč in so prve zlorabe pogosto izkusile še v času otroštva. In nujno moramo začeti s spremembo dojemanja tega, kaj prostitucija je, kako zelo škodljiva je za osebe, ki so v njej, in si z različnimi ubeseditvami nehamo metati pesek v oči – ne gre za delo, ne gre za seksualno osvoboditev družbe, nikakor ne gre za kupovanje “nežnosti” – v veliki večini primerov gre izključno za zlorabo tistih, ki imajo moč, nad tistimi, ki moči zaradi slabših izhodišč, nimajo.
